Za nama je spet slab dan,
poslala bi te bilo kam,
a zdaj raje kar molčim,
stojim ob oknu, se vetrim.
In vse kar je ostalo,
bolj malo se je zbralo tu,
a ti ne bi naredu nič,
ljubezen teb’ je itak kič.
Gledam nebo iz tisočih strani,
čudim se zvezdam, “Kam vse hiti?”
Vprašam za naju,
“Zakaj naju ni in kdo to nar’di?”
Listam obljube s tvoje strani
in ni mi jasno koga tu boli,
tebe, mene ali srce?
Človek res vsega ne ve.
Življenje ureja stvari,
življenje nar’di kar nar’di.
Življenje ureja stvari,
življenje nar’di kar nar’di.
Kdo, kdo to razreši?
Kdo konec pospeši?
Obljube, da bova za vedno,
delajo to vztrajanje vredno.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
