Ljubim to zeleno Štajersko,
vsepovsod je prepolna lepot.
A nadvse domačo Dobrno,
ki ponuja mi tisoč dobrot.
Zame pa dolenjski griči so
pravi balzam za mlado srce.
Ljubim našo to prestolnico,
ki ji Novo je mesto ime.
Nekaj pa vsem nam je enako,
harmoniko imamo vsi tako,
da kar Slovence vse v hipu spravi na noge.
Nekaj pa vsem nam je enako,
zapojemo pesem si tako,
da greje srca vsa, meje ne pozna.
Kdo od nas najboljšo kapljico
si pripelje iz sončnih rebri?
Kdo ima najlepšo deklico,
ki mu dneve, večere zlati?
Kar na oni strani Save je,
z dobro voljo Dolenjcem pustim.
Tega, da tako mi dobro gre,
se kot Štajerec res veselim.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
