V rani mladosti, naivni norosti
mnogo deklet sem prelestnih spoznal:
vse so b’le glasne, pa “ful” dolgočasne,
vedno sem “ledig” ostal…
Zdaj sem slučajno, prav nič običajno
srečal dekle, ki se “faca” mi zdi:
mirna in tiha na dušo mi piha,
vse mi z očmi govori!
Moja punca rada “afne gunca”,
kadar lun’ca se z neba prismeje.
Moja punca rada “afne gunca”,
do vrhunca me nakrohota!
Sem se odločil: če njo bom poročil,
sleherni dan se bom zvonko smejal!
Za vse poglede, brez sladke besede,
svoje srce ji bom dal!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
