Včasih smo radi pod oknom hodili k ljubicam pet,
da bi jih osvojili, nismo šparali besed.
Na vasi takrat je veljalo, da mora fant taprav’
z rokami znat’ gore premikat’, sicer je sam ostal.
Zapel bom pod oknom, da luč se prižge
in deklica zala srce mi odpre.
Zapel bom pod oknom romanco za njo,
v njej izpovedal ljubezen ji vso.
Dekleta pogrešajo danes ta čar podoknice,
vse bolj zdi se virtualno in brez kemije vse.
Še nekaj nas tistih je fantov, ki znamo s šopkom rim
tako kot na vasi pred leti srce ukrasti jim.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
