Naj bo nasmeh zmeraj na tvojih ustnicah,
naj dober dan z njimi mi zaželiš,
saj ni treba besed, le tvoje sanje s seboj bom vzel,
na to pot, ki pelje me proč…
Jutranje megle sonce že dviga v zrak,
rad vtisnil bi v sebe to lepoto in ta kraj,
a čas ne pozna postaj, skoz’ prste spolzi ti,
ne da vedel bi kdaj, kar tako…
Težko je, ko dan se brez tebe konča,
a krila metulja me nesejo daleč stran,
pa ne zameri, če takšen moj je svet,
pusti času, da zabrisal bo sled, zato pa…
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
