Glažek al’ dva spijem ga rad,
tako na večer, ko sem spet sam.
Bil čas je trgatve tisto jesen,
ko v njene oči sem se prvič ujel.
Kam zdaj vsi dnevi moje mladosti so šli?
Kje so zdaj njene črne oči?
Tam, kjer trsek ob trsu stoji,
kjer pesem klopotcev nov dan prebudi.
Tam sva ljubila se dolge noči,
trenutke tam kradla sva večnosti…
Glažek al’ dva spijem ga rad,
tako na večer, ko sem spet sam.
Zdaj daleč, oj daleč je tista jesen,
a v sebi še slišim tisti njen smeh.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
