Ženska kot vetrič je žive narave,
trmaste glave, postave pa prave.
Vedno prelepa je, ko joče al’ smeje se,
vendar pa žal se zdi njemu, ki jo dobi.
Kdor ji zaupa zdaj,
naj se je pazi raj’,
vendar pa vsak si jo
noro želi, noro želi,
da, noro želi.
Naj se opečejo torej bedaki,
ki si želijo več, kot dobijo.
Vendar pa moški vsak sam pač ne znajde se,
v žensko zaljubi se, zanjo naredi vse.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
