Gledam v odsev človeka
isti obraz, pa te ne prepoznam,
za sabo puščaš sled kot reka,
drug izraz, praznine te ni sram.
Skoz bl si vase objet,
skoz bl si v sebi ujet,
zatekaš se v svoj lep portret.
In gledam te, gledaš me,
ko dan v noč spreminja se,
pogledam stran, si še tam?
V tujcu te ne prepoznam.
Čutim, da se vse izteka,
odmevaš v čas, ko sebe si poznal.
Oklepaš se podobe tujca,
mineva glas, ki vse si je priznal.
Skoz bl si vase objet,
skoz bl si v sebi ujet,
umikaš se v svoj temni svet.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
