Se dani, zora me objema,
a ne zna kot ti,
sem človek brez imena,
ki brez tebe več ne sanja,
svojo dušo ti poklanja,
a tebe ni, ko se dani.
Se znoči, zlate niti sonca,
teh pa skoraj ni,
ta zgodba nima konca,
saj brez tebe več ne sanjam,
svojo dušo ti poklanjam,
a tebe ni, ko se znoči.
Grom naj me udari,
da srce ustavi,
kaj naj z njim?
Če bila bi moja, jaz bi dihal za dva,
če bila bi moja, bi ti dal del srca.
Če bila bi tu v dobrem in v zlu,
ti bila bi moje sonce v hladnem dežju.
Se dani, a kje je tvoja roka,
da me prebudi,
da nežno me pogledaš,
me poljubiš kakor vino
in ugasneš to tišino,
a tebe ni, uuu, tebe ni.
Grom naj me udari,
da srce ustavi,
kaj naj z njim?
Če bila bi moja, jaz bi dihal za dva,
če bila bi moja, bi ti dal del srca.
Če bila bi tu v dobrem in v zlu,
ti bila bi moje sonce v hladnem dežju.
Če bila bi moja, jaz bi sanjal za dva,
čuval bi te, pazil najbolj, kakor se da.
Če bila bi tu v dobrem in v zlu,
ti bila bi moje sonce v hladnem dežju.
