Marička lisička je fletno dekle,
čez dan, ko me sreča ne mara zame.
Zvečer mi pa reče: “Sem dolg’ čakala.”
Pol mi pa pokaže kar zna.
Jaz pobrišem jo na vas,
ko lun’ca se prižge.
Saj tam me čakajo vse,
tafletne kelnar’ce.
Če ima tudi druge, me n’č ne skrbi,
taglavn’, da si včasih tud’ mene želi.
Taglavn’, da mi reče: “Si dedec in pol.”
Ji rečem: “Zdaj grem pa domov.”
Jaz pobrišem jo na vas,
ko lun’ca se prižge.
Saj tam me čakajo vse,
tafletne kelnar’ce.
Da ni več najmlajša to veva oba,
že dolgo, predolgo si išče moža.
Ta čas je pa rekla, da je pač kar je,
z menoj si “pocartla” srce.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
