To je trenutek, ko postaneš več, kot si,
gledaš v majhne nepopisane oči.
Solze sreče polzijo, čudiš noro čarovnijo,
praviš, veš, da to obstaja, dotakneš se del raja.
Ko se “dva” v tri srca spremeni,
ko življenje se rodi,
zemlja se v pravo smer vrti,
prvič gledam strahu v oči.
In zdaj dan ni več navaden,
v meni je še večji plamen,
sanj ne rabim več iskat, zdaj, ko si tu,
si največji zaklad.
Bodi z mano do konca
in mi barvaj sive dni,
s sabo nesi moje sonce,
ko ugasnejo luči.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
