Jaz bi kot včasih, travnik, dek’ca, modro nebo,
jaz bi nekaj z dušo, dovolj je kičasto.
Samo tvoje oči naj me danes gledajo,
tvoje roke me objemajo.
Jaz bi nekaj z dušo, lepo mi bo.
Povej mi, da bom tvoja vsaj še 1000 let,
povej mi, da me ljubiš z biseri v očeh.
Zapri oči, ne misli, naj boža me tvoj glas,
zapri oči, me stisni, pozabiva na čas.
Jaz bi kot včasih, travnik, dek’ca, modro nebo,
jaz bi nekaj z dušo, dovolj je kičasto.
Samo tvoje oči naj me danes gledajo,
tvoje roke me objemajo.
Jaz bi nekaj z dušo, lepo mi bo.
Povej mi, da bom tvoja vsaj še 1000 let,
povej mi, da me ljubiš z biseri v očeh.
Zapri oči, ne misli, naj boža me tvoj glas,
zapri oči, me stisni, pozabiva na čas.
Ko štirje letni časi se spet obrnejo,
naj ne bo drugače, samo še bolj močno.
Ko midva bova siva, še modro bo nebo,
uživajva življenje najlepše najino.
