Kje je mir, ki si nam ga dal,
ko si na križu se za nas daroval?
Izginja radost, ugaša smeh,
čuden strah je v ljudeh.
Na zemljo pada hladen večer,
mnogi pa še vedno drvijo v napačno smer.
Naj bom tvoj glas v tišini upanja,
beseda tvoja preglasi trpljenje.
V meni sprožil si plaz trdne vere in zaupanja,
na njem drsim s teboj skozi življenje.
Naj bom kot luč, ki sveti v temi,
naj te slavijo moja dobra dela.
Jezus, dal si mi ključ, ki odpira srca vseh ljudi,
ljubezen, v katero bom večno verjela.
Kdo je kriv, da se spušča mrak?
Kam je usmerjen neodločen korak?
V divjem ritmu norih idej
naš planet vrti se naprej.
Svet brez vrednot ponuja pomoč,
lažen blišč trenutka pa kmalu spet zagrne noč.
Naj bom kot luč, ki sveti v temi,
naj te slavijo moja dobra dela.
Jezus, dal si mi ključ, ki odpira srca vseh ljudi,
ljubezen, v katero bom večno verjela.
Naj bom tvoj glas,
naj bom kot luč,
v meni sprožil si plaz,
dal si mi ključ.
