Kontrola mi uhaja,
nagaja mi spomin,
tvoj obraz po glavi mi leti,
pred nevihto se vedrim.
Ne lažem si, a vem, postajava problem.
Za naju iztekel se je čas.
Pozabit tvoj objem, ko je to res vse, kar vem.
Težje je, kot si lahko priznam.
Ko dneva konec je,
po nama še hrepeniš, z mano v mislih zaspiš.
Ko vse konča se in te iz rok izpustim,
bom ostal lep spomin.
Sva igro že izgubila,
pustila upanje,
metala kocko dan za dnem,
zastavljala srce.
Usodno zbližana, a ne, da trajava.
Srečen konec bil je vzet.
Razprla krila sva, zajela zrak in skočila.
Zdaj padla sva na trdna tla.
Sedaj postelja je hladna.
Sploh še želiš si moj dotik?
A že mahava slovo, vsemu, kar med nama bi bilo?
Je to res to?
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
