Vse tiste poti, ki zdaj jih le praprot krasi,
me vlečejo nazaj, na njih je bil vselej najin raj.
Odhaja vse, kar bilo najino je,
ne bo te več nazaj, z drugim zdaj čakaš maj.
Leta vsa, ko skupaj sva bila,
izbrisal bo čas, tebi le znan bo moj obraz.
Moje srce pa še zdaj bije za te,
tebe si želi, le tvoje prelepe oči.
Le slika še visi, na njej ostajajo sledi –
na rokah prstana in do neba zaljubljena.
Še lepšo kot takrat pa videl sem te zadnjikrat.
Odšla si brez besed, s solzico v očeh.
Ostal sem sam, pa vsakič si znova priznam,
da kriva nisi ti, užival sem mnoge noči.
Napake vse moje bolele so te,
zdaj lepše živiš, v objemu brezskrbno zaspiš.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
