Tu pa tam – Kranjsterdam,
tu pa tam – Kranjsterdam,
tu pa tam – Tu pa tam,
Kranjsterdam – Kranjsterdam.
Še en pofukan dan ustajam v’s zaspan,
ja odoh van iz Kranjske Gore v Kranjsterdam se klošart,
j’st hočem d’nar zato ulamljam v štacune,
v sebe vlečem katran ko spet bluzim po kafan!
Ima svuda puno, puno klošara,
ali jačih od nas nema, nema.
Doma it’k mi težijo n’j grem ž’vet drugam,
zato kmal’ ostal bom sam na cesti!
In it’k ni mi cilj delat 12 ur na dan zato hod’m u Kran’,
da neki robe prodam!
Jedem burek, čevape, klofam sataniste in izzivam kriminaliste!
šiptarju ukradem sladoled!
Sladoled!
Pljugicu mi daj, pljugicu mi daj,
opa cupa, cupa digi digi daj,
tu in tam vse je Kranjsterdam,
vse kar rab’š vse lahko ti prodam!
Tu pa tam – Kranjsterdam,
tu pa tam – Kranjsterdam,
tu pa tam – Tu pa tam,
Kranjsterdam – Kranjsterdam.
Tu pa tam j’st po Kranju šetam sam,
al’ še s tremi kolegi k iz otroštva jih poznam.
Kam? Ma nimam pojma, t’ko zabijem moj č’s
in vsak od n’s lohk sam jamra iz tedna v teden,
kako njegov lajf je beden!
Sam se gura naprej, zato obračamo biznis,
da enkat bol bo kot je zdej,
treba je delat ne dilat se zaposlit, ne kadit,
si začrtat svojo pot in k’j iz sebe nar’dit!
To dobr’ vemo vsi in da sam enkrat se ž’vi,
sam Kranjsterdam je mest’ k n’s iz objema ne pusti!
Dober dan, dobrodošli v svetu sanj, pofukan Kranj!
Droga tu, droga tam, če se rab ti koj prodam!
Storž je moje ime, če se slučajn’ še ne ve,
stisn’ tisočaka koj pa ponud’m ti za žbe!
Kle se ni za zajebavat, kle se hit lohk umre,
kle se pihne, štihne vse, vse kar leze in kar gre!
„Klik“ „klik“ se sliš’, pr’ usak pofukan hiš’,
če si koga zjebau, hitr’ strel u čeu dobič!
Tko se tuki ž’vi, če nis pozoren že te ni,
zmeri se leti in en za drugmu se kadi,
uglavnem lajf je pofukan živi se iz dneva v dan, dobrodošli v svetu sanj pofukan Kranjsterdam!
Tu pa tam – Kranjsterdam,
tu pa tam – Kranjsterdam,
tu pa tam – Tu pa tam,
Kranjsterdam – Kranjsterdam.
Bam, bam pridi na k nam gremo na en gram (kaaam),
s’j ni važn’ sam povej mi če maš (maaaam)!
Zberemo se v krogu, pr’ stogu, uživamo v smogu,
neki je za n’s neki prepustimo Bogu!
Dob’l smo stafil, nekaj kil, bil je dob’r dil,
pijemo a ne dotikamo se žil!
Po njih teče Balkan,
živimo z dneva v dan,
na kupu cel Balkan to je n’š vsakdan!
Vse kar se popije, se pol tud razbije,
zarad’ tega še ni treba klicat kapsarije!
Zmer’ se neki dogaja, prodaja,
to nam je do jaja,
pr’ us’h poslih nas jebe zakondaja.
Tak je n’š lajf, to je n’š vsakdan
zato – bam bam pridi k nam,
bam bam pridi k nam,
bam bam pridi k nam,
gremo na en gram!
