Lepa je, ker moja je,
v sebi nosim jo.
Njene gore biserne,
morje in nebo.
Kamor pridem, kamor grem,
ne pozabim je,
ker potihem dobro vem,
da odpre srce.
Tudi če sem daleč stran,
z njo sem spet doma.
Ko je duša polna ran,
mi zdravilo da.
Za Slovenijo živim,
njena smo mladina.
Je kot pesem, polna rim,
moja domovina.
Za Slovenijo živim,
saj sem njen otrok,
v čustva z njo se potopim,
je moj smeh in jok.
Mama, oče pravita,
če boš šla od tod
vedi, tu te čakava,
tu živi tvoj rod.
Kjer se Jadran z Alpami
spleta v mavrico,
tam ljudje zaljubljeni
so v Slovenijo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
