Ko mesto gori
in ogenj je v nas,
se še spomniš kdaj,
kričali smo naglas?
Je boj za obstoj,
ta moč, ki je v nas,
čeprav pozabljamo,
kako je imeti rad.
Tisto, kar vidiš in tisto, kar slišiš, dojameš
in se sprašuješ, v kaj sploh še lahko verjameš.
Naj ti ne bo hudo,
nekoč nam bo lepo.
Naj ti ne bo hudo,
nekoč nam bo lepo.
Svoboda je krik,
je ritem srca.
Imeli smo vse,
a smo pozabili na strast.
Mlada je noč,
na moji strani je čas.
V sebi še čutim ga
in vem, da nisem sam.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
