Tvoji koraki se mešajo
z oblaki, ki nad tabo plešejo.
Mene koraki spotaknejo
vsakič, ko se nate spomnijo.
Pisal ti bom pisma, a ne bom jih poslal.
Bolje, da ostaneva spomin,
si prislikava nazaj tisti roza češnjev raj.
Vsak na svoj način.
S sladkimi prsti “Anatagasuki”
si čež hrbet napisala mi.
Ti tudi meni, “Watashi mo”
so po tebi risale dlani.
Pisal ti bom pisma, a ne bom jih poslal.
Bolje, da ostaneva spomin,
si prislikava nazaj tisti roza češnjev raj.
Vsak na svoj način.
Verjeteno se nikoli več ne bova srečala,
le bleda slika iz polarodia ve, da sva zaplesala
po ulicah Tokyja.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
