Njene besede so barve oceana.
Njene roke tople so kot čaj.
Njene sanje so preglasne,
prevelike za ta mali kraj.
Neki ji leži na duši.
Kdo ji meče pesek v oči?
Rada bi le dokazala,
da se ničesar ne boji …
Dovolj ima ljubezni na obroke
in sreče na kredit.
Tobaka, ki norosti več ne more umirit.
Kdo zdej poje tiste pesmi,
ki včasih pela jih?
Našla se bo tam kjer nihče je ne pozna.
Tam, kjer cesta vedno nosi vonj svežega dežja.
Našla se bo tam kjer se mavrica konča,
kjer so biseri v školjkah, ne pa na ogrlicah.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
