Povej mi potiho, čisto tiho na uho,
zakaj si ves hladen in zakaj za vse kriviš nebo.
S tabo spet zadiham lahko, a ne vem, kdo sploh sva.
Vedno kot eno, vedno sama.
Ker odhajaš, le zakaj spet odhajaš,
kakor sonce zahajaš in zapuščaš mlado srce.
Ker odhajaš, le zakaj spet odhajaš,
ni besed, da ostal bi in ogrel to mlado srce.
Ker odhajaš.
Ujel si me v mrežo kratkih pesmih sladkih fraz
in le ti si poznal me kot decembra pade mraz.
S tabo vse tako je lepo, a ta pot ni za oba.
Vedno kot eno, vedno sama.
Ker odhajaš, le zakaj spet odhajaš,
kakor sonce zahajaš in zapuščaš mlado srce.
Ker odhajaš, le zakaj spet odhajaš,
ni besed, da ostal bi in ogrel to mlado srce.
Kar je bilo, izginilo je.
Danes, jutri, včeraj, več jih ni.
Le pesem v srcu skozi veter
v meni še zveni.
