Med hribi in polji, v objemu dveh rek,
zraslo je mesto pred tisočem let,
hiše v obzidju, z gradom nad njimi,
še danes so videti kot v davnini.
Mesto prelepo v srednjeveški opravi,
Škofja Loka, galerija v naravi,
v njem se življenje stoletja vrti,
pridnih, ponosnih, poštenih ljudi.
Škofja Loka, mesto stoterih rodov,
povezanih trdno prek štirih mostov,
naše je mesto, v njem lepo se živi,
Ločani v srcu ga nosimo vsi.
Bogata še danes je pisana Loka,
veselje žari v očeh starca, otroka,
četudi življenje po novi gre cesti,
koreninam Ločani ostajamo zvesti.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
