Poljetje spet zdej k nam prihaja,
en spet rehrjes sen dobil.
Za moj dopust mi družba daja,
o, jej, jej, en sam samcat miliončk ušiv.
Zapiu ga nisem še nobenkrat,
u kalcjetu zmeram ga dam,
kaku na bom vam zbejžu enkrat
u kraj, ki ga samo jest poznam.
T’m se da živet tudi sz moju plaču,
ej, če rjes jest enkrat bom šou.
Ma od tam se jaz nankar v sanjah nabam vraču
e ben kartoline, ben usem vam bom poslau, o, o.
Republika Palma de Cocco je kraj samo za fejst ljudi,
tam je dno flašk strašno globoko, tam fešti nikdar kraja ni.
Tam sambu plešejo kreoli en take črnke,
ka majo ret za dvje karjoli, ooo, vsaka grjeha vrjedna je.
Če noč prekroukaš, niso nate jezni,
oštirjem tam ni treba nikdar vračavat puf.
Ma tam nankar policaji niso trjezni,
tam ni paržonov an nankar barououf.
V Republiki Palma de Cocco fešta je fešta za vse,
nankar predsednik Loko Loko ne pozna protekcije.
Tam lohko u miri prazniš flaše en delaš to, kar se ti če,
tam lohko rečeš, kar ti paše, noben zatuo v paržuon ne gre.
Kadar se srjed noči u jark bom zvrnu,
od ruma pijan ku zmaj, he, he, he.
Ljubezni en obzira poln po grlu,
za soju srajcu me bo policaj-aj-aj.
Ne stojte šlatat me za čelo en me sprašavat, kej mi je.
Ne, ne misl’t me je ujelo en da mi na utruočje gre.
J’st, jst se bom smeju na široko, ko boste enkrat te dni
z Republike Palma de Cocco dobili kartoline vsi. Eeeeej!
Lala lala la la la la la la la la, lala lala la la la la la la la laj,
laj la, lal lala la la la la, la laj la, laj la laj.
