Spominjam dobro se te plahe deklice,
vedno sama, tiha je bila,
pogled njen skrival ni žalosti srca,
bilo pred leti je, le kje je zdaj?
O, o, dekle, to dekle iz druge pravljice je,
nič več ostalo ni, kot bilo je nekdaj,
odkrila je vse, kar v sebi skrivala je,
blesteča slavna ženska je sedaj.
Prav to dekle, prav to dekle
izmed vseh uspela je.
Metulj je, ki poleti, koder poželi
in vsi jo občudujejo strme,
saj vem, čuden je svet,
čas naprej hiti, usoda pa se z nami poigra.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
