Sam čez polja grem, pšenica valovi,
da sem izgubljen, se v srcu mi zazdi.
V zlati zarji dan, izginja prek poljan,
a v meni se budi prepolno žalosti!
Od doma bo odšel zadnji najin sin.
vse sanje, upanja, dohajajo mi z njim!
Brez njega žetev bo, bom sam sušil seno.
ko polje bo oral in na jesen sejal?
Stari vinski hram zaklenjen bo ostal,
le kako bom sam vinograd plel, kopal?
Na martinovo se vino ne iskri,
če kje ga piješ sam, če v srcu sreče ni!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
