Kaj, če ne vem,
kako izgledal bo jutrišnji dan?
Kdo ob meni bo zaspal?
Prvič ne vem, kaj je prav.
Se mi v glavi vrti –
tisoč občutkov in tistih stvari,
ki me je sram, da rečem jih na glas.
Nočem odrast’, a vem, da je čas.
Nocoj se cela ti predam,
ker počasi odhajam.
Začuti moj utrip –
zdaj sebi lažem, da ne boli.
Imela bi vse,
a sva prehitro se spustila.
Mlada in polna sanj –
v idejo tebe sem se zaljubila.
Vsak zase zdaj
topiva se v objemu drugih ljudi.
S težo v prsih,
ki nikoli ne spusti.
Priznaj mi, da te je strah –
da bi me čutil kot takrat,
julija na rosni travi sva ležala,
kot dva otroka življenju se smejala.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
