Pretrdo maslo vlečem čez kruh,
okol hladne kave pleše par muh.
Zanohtal je, čeprav sem gretje pržgal.
Ni čudn, da sem z levo nogo vstal.
Cajtng spet obira ljudi,
sprevračat dobro v slabo hiti.
In še preden sem nov butast članek prebral,
sem vedu, da sem z levo nogo vstal.
Kolk nas je še ostal, ki z glavo mislimo mal ?
Pravica je osamljena, resnica pa sam’ v vinu doma.
Iz meseca v mesec probam živet,
na trnku lažnih upov viset.
Moj angel varuh je vse to prespal.
Rojen sem, da bi z levo nogo vstal.
Jutro, ki bi ga najrajš prespal,
po njem pa naj bi dan se poznal.
Nebo je črno kot bi kdo žaloval.
Nemotiviran, da bi sploh še vstal.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
