Pločnik zvija cesta, tja do morja in nazaj v tvoj kraj.
Dej greva spet iz mesta rabutat češnje na skrivaj.
In metat žabce iz pomola, pozabit na celoten svet,
sred dežja in napol gola pejva se res dobr imet.
Popolno je, ko se dež po nama kotali.
Popolno je, ko po vratu ti navzdol drsim.
Stisn’ se k men, odmisl’ skrbi, tko je toplo, zapri oči,
ker čut’m to, kar čutiš ti.
Najlepša si mi zjutri, preden sploh oči odpreš.
Ko pred usta daš si rjuho in tud, ko zajtrk kdaj zažgeš.
Ko se po oknu kaplje grejo veleslalom bez ovir,
dejva stečt na prazne ceste, nobenga ni in vlada mir.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
