Stari dnevnik in stara pisava
in par slik na katerih si ti.
Na igrišču pred šolo podrta ograja
v njej srce s tvojo črko, ki počasi bledi.
Spomnim tebe se, tamala
in poljuba brez napak,
to so dnevi, ko delila sva isti zrak.
Bilo je modro nebo, pred šolo midva in nore ideje.
Mlada zelo, punce, fantje za nas ni bilo meje.
Edina skrb je bil poljub, v vetru slišim še naš hrup,
a modro nebo, ni modro več.
Mulci in mulke in zgodbe prebrane
V zgodbah smo letal pod svobodno nebo
Mladost nam uide, a ostanejo rane
A če bi prišla, bi mi lažje bilo .
Na zidu ob gugalnici,
kjer smo se šli okamenele
so še vedno naše čičke čačke,
še zgledajo vesele.
Dolgo je že od tega,
ko je Pero kušnu Ano
in Matej ma že otroke
in Tina se baje to leto poroči.
Vse je drugače in marsikdo je že izgubil tist otroški sijaj iz oči,
ampak jaz se še kar spomnim špricanja matematike in totalnih norosti.
Počasi se staramo, ampak otrok vseh nas še vedno čaka
v peskovniku naše mladosti.
