Butast folk se maje vsepovsod.
Mal je tistih, ki poznajo pravo pot.
Vsak dan več ukazov, več pravil.
Biba leze, a prileze le debil.
TV butlji so postali hit,
vladajo kreteni, vsega sem že sit.
V lastno skledo pljuvamo halo!
Dejmo stopit skupi dokler še lahko.
Vrtimo se v krogu, a krog je pr mir.
Ni samokontrole, miljon je zamer.
Barabe v kravatah, z moralo na dnu.
Bo treba mal spucat, ta kraj brez sramu.
Vsak dan prečekiram, če sem živ.
Okol mene zlomljene družine, a noben ni kriv.
Tle sem se rodil, tle rastu gor.
A prvič me je sram, ko vidim kdo nam je za vzor.
Pijavke z vrha čuvajo svoj hrib,
a če verjameš na obroke, v pravljice za otroke, lezi, sedi, bod zabit.
Zato pa ne sam jokcat dejmo kej nardit,
vsak je del rešitve, dvign svojo rit.
