A so res tolk drugi časi?
Al smo sam padl tko nizko?
Da zdej tujci in domači
čez ista vrata vstopajo.
A so res tolk drugi časi,
da v plevelu seme bolš rodi?
Najmanjšo sapo dobre volje,
prvi jezen krik splaši.
Trudim se verjet v dobro, kot me fotr je učil.
Ne linčaj krivca, rajš nauč ga, da pol drugič ne bo kriv.
S prstom kazat sam v zvezde, jezo spravt do smeha,
požgečkat življenje, dobro dat.
Težko je, dans so drugi cajti, težko je včasih svoj strah ugnat.
A začet je treba s tem, da maš se rad.
A so res tolk drugi časi
in je vse v maloro šlo?
Včasih so bili vsi naši,
a dans s sovražnikom pojo.
A so res tolk drugi časi,
al so nas sam’ speljal na led?
Ti si ista, ko sneg pade,
res pa, da danes manj čist sneg.
A so res tolk drugi časi,
Al je zrak sam bolj strupen?
Da brat je bratu tujec ratu,
pomen zamenju je namen.
