Ko pade noč in ko si sam na robu sanj,
ko srce je brez doma in solze bežijo v nov dan.
Pred tabo stojim, tišina kriči, na njen leži,
pristan brez pomola, v obleki sem gola kot vsi.
V objemu svojih ran dvignem dlan, vem, življenje mine
v dolini starih zmed raste cvet, ki me oživi.
Ostani z mano, ko smeh izgine,
ko svet okoli naju ponori,
ko zadnji plamen ognja dogori.
Ostani z mano, greva v dvoje
risat nove zvezde na nebo
in obarvat svet z ljubeznijo.
Ostani, ostani tu.
Obarvaj svet z ljubeznijo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
