Svoj pogled ponovno upiram
v svetla žarka, v dva pramena
in z molitvijo si utiram
pot do Tvojega imena.
Mojo vest je strah preudarkov,
a Favstini si obljubil,
da se v senci teh dveh žarkov
prav nihče ne bo pogubil.
Božje usmiljenje, tebi se izročam,
o, presveto srce, tebi se priporočam,
napolni me z ljubeznijo brezmejno,
preplavi z milostjo mojo dušo žejno.
Ko začutim tesnobo,
te častim, ne obupam,
gledam Tvojo podobo,
Jezus, Vate zaupam.
Bledi pramen, bistra voda,
rdeči žarek, kri življenja
in podoba kot posoda
milosti in odrešenja.
Z vodo mi operi dušo,
kri pa naj ji da življenje,
reši jo pred večno sušo
in nakloni ji vstajenje.
Izvir usmiljenja, sladkost sladkosti,
srce obračam k največji Božji lastnosti.
O, moj Gospod, varuj me greha in zmote,
prosim, nakloni mi kapljo svoje dobrote.
Ti pošiljaš svetlobo
in zato ne obupam,
gledam Tvojo podobo,
Jezus, Vate zaupam.
Božje usmiljenje, tebi se izročam,
o, presveto srce, tebi se priporočam,
napolni me z ljubeznijo brezmejno,
prosim, nakloni mi kapljo svoje dobrote.
