Si domišlja roža bela,
da je grda in debela.
V ogledalo se zdaj gleda,
tri dni polna je že skleda.
Si domišlja roža moja,
prehoditi mora polja.
Cele dneve bi skakala,
da bi kile dol vse dala.
Noče pašte, noče kruha!
Ej, ženska, kaj ti je?
Kakor veja, žeje suha.
Moj Bog, usmili se!
Deklico je že kupila,
da se ne bi še zredila.
Roža, roža, moja miška,
zdaj pa šla si res do viška.
Zame lepa si, ne obupaj,
pusti dieto in naj bova skupaj.
Roža, roža, zlata moja,
prehodila vsa si polja.
Jej in naj tega bo konec,
da ne bom postal udovec.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
