To je sporočilo v flaši, izgubljeno v oceanu,
najbrž prišlo ne bo, tam, kam bilo je poslano
globoko v vsakemu od nas, skriva se zaklad,
čaka, da odkrit bo, a komu ga pustit najt.
Ne da se mi igrat z vami vaših bednih igric
al govori to kaj misliš, al pa stran od mene spizidi,
to pravim, ker Čem Čut resnico, nimam rad, da se mi laže
in Če pljuvaš, da vsaj faco mi pokažeš.
To ni dobrodelni koncert ob koncu sveta,
to je moj šov, dok glavna zvezda pride iz sekreta
otroško domišljijo prerasli, v čarovnijo nehali verjet
odrasli v to, kar drugi si želijo met,
zgleda vsi ozdravljeni smo emotivnosti,
pošli kartico s klinike za zdravljenje primitivnosti.
Iluminati so že izpeljali kar so si zadali,
pa-pa Papa, Vatikan in kardinali …
Duše pedofilov razpete vso pot do raja,
da vidiš kaj te doleti v primeru slabega scenarija,
ko Bog bo vstal s trona, in rekel: “Dost je blo.”
Angeli se bodo z meči spet spustili na zemljo,
temna plat človeške narave skrit ne da se
državljani volijo na položaje kriminalce,
podkupljeni vsi, od protikorupcijskega urada
naprej, vse je to samo šarada in fasada
za ljudi, lažne slike, kot nasmehi misic
svet treniranih ličnic, spet preslišani klici,
patriotizem je drugi izraz za nacionalizem,
a kam pridem, s vso pravico s polnimi pljučmi vdihnem
in čeprav nemiren sem, tk kot duša cigana
sposoben videt situacijo iz vsakega položaja,
dokler je mentaliteta kot je, nič ne bo bolje,
kar na poročilih vidiš, je le kapljica v morje laži …
Vsi sprašujete me; zakaj vsakega podpiram,
zato ker sem bil cel život maltretiran in zatiran,
zdej končno svojo pot si lahko sam izbiram.
Vsako jutro zbujam se čustveno reinkarniran,
je Prometej zavedal se posledic, ko je sunil ogenj Zevsu,
reakcija – samouničenje človeštvu,
svet se trese na hrbtu ribe Faronike
dokler vi opijate se in pjevate uz harmonike,
širil sporočilo bom preko mikrofona,
dok se ne razpade mi telo do zadnjega atoma
naj to čuje vsaki človek in naj čuje se čez nacijo,
si za gverila boje za svoje al kolaboracijo?
Rad bi bil heroj, pa si svoje tolkel,
stari, pravi heroji zarad tebe zdej so v grobu,
raje umrem to sekundo in vse kar mam izgubim
kot da en sam čin proti svojim ljudim naredim, jea …
Sem čul, da govorijo: da zdrobijo me ko me dobijo,
samo reči pravi vzrok, Satan, pa dobimo se,
če bi disal, disaj, dvomim, da bom vrnil ti nazaj
to bi blo podpiranje agresivnih dejanj.
Res, delal sem napake, zdej je tak kot da začenjam na novo
celo življenje, zajebano popravit moram,
a težko stare solze je posušit, srca vsa zacelit,
vstrelit bi me treba blo, ko to je blo še v meni,
zatajil je sistem, raztrgan dom rodil morilca
čakamo odrešenika, a za zdej še ni ga,
če v svoji državi se ne čutim varen, kje se bom?
Na zapuščam krajev teh, život mi je tu in dom,
kontra revolucija močnejša kot revolucija,
gverila ni uspešna, prit not v sistem bo treb
skrit se, kot Karadic in Mladic med ljudmi,
da nas nihče ne bo mogel najt – ni Bog, ni sam hudič!
To je to ljudi!
