Hladno je jutro, srce je boleče, solza po licu polzi,
odšel si v daljavo, daleč od naju,
ko sinka pogledam si ti.
Kaj naj storim in kako naj zdržim,
nimam toliko moči,
prosim te, dragi, pazi na naju, vedno ljubila te bom.
Težko razumem, kako je mogoče,
da svet se v trenutku podre,
da cvet ljubezni v sekundi ovene,
še predno ga sonce odpre.
Še enkrat bi nežno te rada objela,
k sebi stisnila močno,
v ritmu te valčka do zvezd zavrtela,
rekla ti vse dobro bo.
Dragi moj, imam te v srcu,
upam, da ti zgoraj lepše je,
sinek tvoj ob meni čaka,
dan, ko spet poljubil naju boš.
Sinek me najin pogosto vpraša,
zakaj te med nami več ni,
sliko pokažem in mu prišepnem, da žarek sonca si ti.
Žarek ki sveti, daje toploto, smisel življenju vnaprej,
nevihto premaga, odžene oblake,
za vedno smo skupaj odslej.
