Sredi naše zastave, bele, modre in rdeče,
zavoljo postave bi list moral bit’.
In to list vinske trte, list upanja, sreče,
ker duše potrte pač moramo pit’.
Ta list, ki nas druži čez vso zgodovino,
namenu naj služi tako še naprej.
Ta beli in rdeči pa za domovino
pod istim simbolom bodo složni odtlej.
Med vsem tem rastlinjem, ki svet naš krasi,
pa vinska je trta gotovo kraljica,
cveti, senco daje in žlahtno rodi,
da ni naš simbol, je velika krivica.
Je naša dežela zastavi podobna,
nje himna vesela tudi trto časti
in misel Slovenca nikoli ni zlobna,
ne orožje, marela nam nošo krasi.
Štajer’c in Prekumr’c negujeta belo,
modra frankinja je pri Dolenjcu doma,
Primorcu je Bog dal krvavo rdeče,
Korošec in Notranj’c pa pijeta ga.
Med vsem tem rastlinjem, …
Pačak, pačak! Kaj je? Kuga pa Garenjci?
Ja, ejga, Gurenjci ga pa na zob dajemo, kajne?
