Soseda, kličeva hormone,
polna kemije in strastne iluzije
naj se ve, da ob teb’ bonton
imam kot plašen avion,
avtopilot na on.
Dej, ne delajva razlike,
nej zmanjka ti olike,
ti boš moj akt,
jaz pa Picasso.
Dej, ne delajva razlike
nej zmanjka mi olike,
še mal’ bolj zategn’ moj pas, no.
Naredu bi korak
proti tebi, bitje malo,
stojim t’le, mešam zrak,
počakal bom čist’ še malo.
Naredu bi korak
proti tebi, bitje malo,
obstal sem kot bedak,
pa te je drug za rit zagrabu.
Za en kratek trenutek,
en delec sekunde,
en droben osnutek
scvreš moje možgane s pogledom,
metafizičnim neredom.
Komaj vdahnem v redu,
že fantazija na delu,
bi te kar pojedu, te mal’ stestiral,
bi te kar vase vdelal,
če bi ‘mela se fajn, stisn mi high five.
A je najina klopca fraj?
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
