Ni ga na svetu b’lo še takega junaka,
ki bi čakala ga vse dneve in noči,
vem, da že zdavnaj bi obupala vsaka,
pišem in kličem ga, a njega ni in ni.
V sobi še ni omar, namesto mize pručka,
postelje tud še ni, mi spimo kar na tleh,
škatle so polne cunj, še mal’ pa se ti sfu-čka,
njega pa ni in ni, ne gre mi več na smeh.
Mi mizarji, res smo carji,
svet se okrog nas vrti.
Mi mizarji, res smo carji,
pravi frajerji.
“Kdor je dober se ga čaka”,
to je moto naš taprav,
vam pošiljamo prisrčen
tišlarski pozdrav.
Lani obljubil je “pohištvo bo do pusta”,
pol pa za 1. maj naj mal’ še potrpim,
zdej se je spomnu, da prišel bo kon’c avgusta,
princa na belem konju lažje jaz dobim.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
