Ta vlak, ki tiho pelje svojo pot, na vse strani sveta,
ta vlak, ki tiho pelje svojo pot, ve kje sem jaz doma.
In skozi okno vidim reko, vidim polje, vidim svet,
pod starim bom kostanjem zaigral si spet;
pozabil tuj bom svet.
In spet doma zapojem pesem kot nekoč
in spet zapojem tebi, ki mi daješ moč.
Ko daleč stran sem sam in tuji so ljudje,
se spomnim na deželo, kjer rodil sem se;
najlepša si za me!
Ta vlak, ki tiho pelje svojo pot, odpeljal se bo stran,
ta vlak, ki tiho pelje svojo pot, me čakal bo zaman.
Ostal bom tukaj ob tej reki in z domačimi ljudmi,
dovolj prehodil tujih, prašnih sem poti;
saj sreča tu živi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
