Sanje ukradlo je jutro, novega dne,
prebuja se vse in tiho zarja že boža vrhe.
Sonce na obraz mi nežno steguje roke.
Z roso, ki drami cvetlice si umijem oči,
Čist zrak me zbudi, v dolini vidim le smog, ki duši.
Mesto pa še spi zavito v turobni megli.
Rad bi vam poslal pozdrav s teh krajev kjer živim.
Žarke sonca v pismu bi poslal vam iz planin.
V tej lepoti, ki narava v gorah jo ima.
Človek najde mir in srečo svojega srca.
Z delom in pesmijo srečo z naravo delim,
živeti se učim in dneva novega se veselim.
Kakor ptič živim, v tej gnezdu svoj svet si gradim.
Dnevna svetloba počasi preliva se v noč,
prepušča ji moč na nebu zvezde so travnik cvetoč.
Mesto pod menoj v lučeh bo zaspalo nocoj.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
