Se še spomniš najinih besed,
ki so tisto zimo naju grele,
šepetala sva jih spet in spet,
a pokril jih je že prvi sneg.
Novoletna zaobljuba,
ki sva dala jo da nikdar več se ne zbudiva sama.
Se stopila je obljuba,
kot snežinka, ki je padla dol na tvojo nežno dlan.
Vsak ima na tisoče želja,
od takrat je moja ena sama,
da se vrne sreča najina
in obljuba dana iz srca.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
