Svetla zarja požgečkala sonček je v zibelki,
midva sva se le smejala, “ljubim te” si rekla mi.
Kot bi vrabeki se ženili, se prebuja sonček zlat,
midva se mu le smejiva, rečem ti: “Imam te rad.”
Našla sva ljubezen pravo, srečen sem, ker te imam,
v zibelki pa sonce malo nama sije noč in dan,
to kraljestvo naše sreče pa ne čuvajo vojske,
čuva ga le golobica, ji ljubezen je ime.
Spomnim se, ko sva v belini, pred oltarjem rekla “da”,
to res lepi so spomini, ki jih v srcih nosiva.
Ko lasje mi posrebrijo, ko za naju bo jesen,
ti zapojem melodijo, ti zapojem ta refren…
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
