Mene nekaj moti,
ker je sumljivo krasen dan.
Že dolgo sem na poti,
a še daleč je Pakistan.
Vročina že pritiska
in muhe nagajajo.
Sopara v zraku, a na cesti
se čudna bitja sprehajajo.
To bo moja najdaljša tura,
to bo prava avantura.
Močno se veselim,
da kmalu te dohitim.
Ker tisoč kilometrov in na pol poti nazaj,
dva tisoč kilometrov je prevelik zalogaj.
Tisoč kilometrov in na pol poti nazaj,
dva tisoč kilometrov je prevelik zalogaj.
Stara žaba me ima na vesti,
ker pustila me je na cesti,
popravilo brez uspeha,
otroški jok v podzavesti.
Brez denarja in brez avta
lahko grem peš nazaj.
Razburljivo potovanje
pa pozabim naj.
Ker tisoč kilometrov in na pol poti nazaj,
dva tisoč kilometrov je prevelik zalogaj.
Tisoč kilometrov in na pol poti nazaj,
dva tisoč kilometrov, da bi videl te še kdaj.
To bo prava tura,
to bo avantura,
močno se veselim,
da te dohitim.
Tisoč kilometrov in na pol poti nazaj,
dva tisoč kilometrov je prevelik zalogaj.
Tisoč kilometrov in na pol poti nazaj,
dva tisoč kilometrov, da bi videl te še kdaj.
Tisoč kilometrov in na pol poti nazaj,
dva tisoč, to bo kmalu pravi zalogaj.
