Tvojo pesm jmm u kufri
in mam pun kufr drugh
in drgačnh
in oblačnh dnjvu nej, odkr smo skupej.
Pr Hoferji al Holiwudi
te bom čaku, ne zamujej,
štmu te bom do miljon,
da res vidm, če sm tvoj.
Pravš, da nej pišm pesm,
sam da nej bom mal bl resn,
da nej zrepm ta komad,
ki bo hmali tle pomlad.
Eko, bejbi, tle je rima,
čista, prima, brez Persila,
na Youtubi brez vinila,
jz in ti ku princ in vila.
Vsak dan sladke so nianse,
Makarena nema šanse,
s tabo me u sanje nosi,
pruti sunci u enmi kwsi.
In ko se svet odpre,
srce prevzame use,
zato naj vodi te,
da se nam svet odpre.
Ker tam je tvoj izvir,
ko pride dan al večir
in tam boš našla mir,
srce naj vodi te.
Srce naj vodi te napišm,
zadnje cajte prevč mislm,
ker hudič možgane kisa,
srce mi pušča več utisa.
Ztu, prjatu, čuvej brata,
nej ne zmede te kravata,
vsaka duša je bogata,
muj uzor so mama, tata.
Ti u mraki, ku smo sama,
gor po klanci dva koraka,
u enmi leti druga plata,
tu je tu za konc komada.
Kukr profi zmerej freš,
ne rabm fleš, js rabm keš,
js pišm zate vsak dan, veš,
u dosti barvah, nikdar bež.
In rimam, limam, flikam ure,
u šulstvi sm del te kulture,
pišm u stili, pišm u šusi,
pruti sunci u enmi kwsi.
Ker vrata mi odpreš,
ponoči dobro veš,
ko vse že tiho spi,
živim, se ti ne zdi?
In zjutraj s tabo spet
u svet iskat grem cvet,
srce naj vodi te,
da se nam svet odpre.
