Vlečejo se leta dolga,
vlečejo se leta pusta.
Žejna kot puščava vode
so poljubov moja usta.
In umira v prsih mojih
sreča moja mi edina,
kot da me nikoli nisi
kot jaz tebe začutila.
Kam naj skrijem boleč spomin,
ko vse bila si meni ti?
Kako naprej naj še z njim živim,
edina moja radost ti?
Drugi bi lahko poljubljal,
drugim se v nočeh razdajal,
a se zdi mi, da ljubezen
svojo v sebi bi prevaral.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
