»Čuvaj se mi moških«, rekla mi je mati,
prava je umetnost dobrega izbrati.
Nisem poslušala, tebe sem izbrala
in brezglavo sem se vate zatrapala.
Rekli so mi zdavnaj, da si od hudiča,
nisem jih poslušal, zdaj se to mi vrača.
Te bom že ukrotil, moja trmoglavka,
da se bo čudila sveta pomagalka.
Kar si misliš, tvoja stvar,
vendar jaz sem gospodar,
v hiši jaz sem gospodar.
Midva sva en fleten par,
kakor pes in mačka,
včasih pa sva kot nebo,
sončno, brez oblačka.
Midva sva en fleten par,
kakor grom in strela,
vendar bi bila nesrečna,
če se ne bi vzela.
Včasih si kot roža, nežna in dehteča,
včasih polna trnov, neža si bodeča.
Te bom že ukrotil, moja trmoglavka,
da se bo čudila sveta pomagalka.
Niti si najboljši, niti si najslabši,
zame si najslajši, te imam najrajši.
Nisem poslušala, tebe sem izbrala
in brezglavo sem se vate zatrapala.
Ljub’ca moja, pridi zdaj,
mi poljub medeni daj,
mi poljub medeni daj.
