Sneg je zapadel in mraz je zavel,
vas je prazna, kot moje srce.
Topla luč se svetlika, igra se s temo,
jaz pa tujec sem, mislim na njo.
So spomini pretežki, ko ozrem se nazaj,
se v glavi sprašujem: zakaj?
Vsaka zgodba ima konec, tako se zgodi,
najin film pa se kar vrti.
Na božično noč odpeljem te proč,
tja, kjer bila sva srečna nekoč.
Vse, kar za božič jaz si želim,
da zjutraj ob tebi se srečen zbudim.
Srce hitro bije, ga žene dotik,
noč je mirna za druge ljudi.
Brez besed te razumem, ti berem dlani,
ostal bi za vedno, a čas kar beži.
Ko divja ta noč, se mirno konča,
ti boš od mene zjutraj odšla.
V mojem bo srcu topel spomin,
z njim do božiča lahko preživim.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
