Videl sem, kako žariš, včeraj,
ko te k sebi je privil,
tako srečna si in tako letiš.
Odprl svoje sem oči, spomini,
slike najinih poti,
solze mi polzijo na hladna tla.
Maj, v maju šla si novo pravljico živet,
v kraje, kjer metulji vrtijo svet,
v obljubljeno deželo, tam cedi se med
spet in spet.
Naj, naj te ljubi in naj vse ti da,
z njim poleti višje vse do neba,
vedno moja, del mojega srca,
vanj vtisnjena.
Vem, da nisem dobro znal pokazat,
kaj vse bi zate dal,
a sem ljubil, ljubil z vsem, kar ‘mam.
Mogoče pa kdaj čez čas spoznaš,
da ljubezen vse obraze ima,
le takrat je prava, le takrat.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
