Dolguješ mi vsaj nekaj besed
ali pa vsaj en majhen zdravo,
jaz moram te na novo objet’,
prileti vsaj na kratko kavo.
Dolguješ mi sto mladih noči
in tisto zadnjo neprespano
in se nešteto malih stvari,
ki vsakič mi odprejo rano.
Imela sva vse, vsak zase le pol,
ni sonca, da greje teh nekaj zidov.
Imela sva vse, ostalo nič ni,
le hladno srce za hladne noči.
Imela sva vse, a zdaj le spomin,
brez tebe prekleto osamljen živim.
Imela sva vse, ostalo nič ni,
le hladno srce za hladne noči.
Dolguješ mi vsaj morje solza,
ki valovi se zdaj za tabo,
vse, kar imela sva midva,
moje srce si vzela s sabo.
Imela sva vse, vsak zase le pol,
ni sonca, da greje teh nekaj zidov.
Imela sva vse, ostalo nič ni,
le hladno srce za hladne noči.
Ostane mi, da te sanjam,
daleč daleč od oči.
Ostane mi tvoja slika,
sled dotika pa bledi, bledi.
